NEHUMANI I OKRUTNI BOGOVI NEW AGEA - jedan od takvih svima poznat

dekle

/ #5 glej se to povem

2014-10-21 22:59

Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ljubljana

Predsednik društva, IO in inštruktorji (inštruktorska skupina)

Zadeva: Obvestilo o izpovedi bivše članice društva in odstop od inštruktorstva

Dodatek z dne 3. aprila 2014

V času od prvega obvestila se je učenka odločila, da razkrije svojo identiteto. Zato prilagam

Mašino dopolnjeno izjavo in dopis dolgoletne inštruktorice Andreje Vukmir. Soglašam, da se 

ta dopis s priponkama posreduje v pomoč članom in organizacijam JVVŽ, kot tudi drugim 

deležnikom na nacionalni in mednarodni ravni.

Mojca Černelč K., nekdanja inštruktorica JVVŽ Ljubljana (Maribor oz. Celje 1998 – 2005)

Vlado, Urška, Izvršni odbor in joga inštruktorji, pozdravljeni.

Na inštruktorskem sestanku v petek, 10. januarja 2014, od 18. do cca 22. ure, na katerem sem bila 

prisotna skupaj s 17 inštruktorji in predsednikom (Vlado P., Vojka B., Janez K; Tanja S., Marija V., Klemen

J., Janez R., Urška S., Miha Z., Barbara G., Gordana K., Katerina R., Boštjan V., Borut Ž., Petya, Lea R., 

Matija Ž. in Betka T. –blagajničarka), sem vas seznanila z dvema zadevama:

1. Osebna izpoved nekdanje članice JVVŽ Ljubljana o spolnih odnosih s Swamijijem (8.1.2014).

2. Odstop od inštruktorstva - obvestilo, da vsaj dokler se zadeve ne razčistijo, ne morem več v imenu 

Swamijija in njegovega sistema JVVŽ nadalje voditi oz. inštruirati joge.

O obeh zadevah smo govorili več kot dve uri in domnevam, da bo o tem zabeležka tudi v zapisniku 

inštruktorskega sestanka. Ker zapisnika še nisem prejela, v pomoč za zapisnik in za morebitno nadaljnje 

aktivnosti društva JVVŽ Ljubljana s tem v zvezi posredujem: 

- Ad1 Povzetek vsebine izpovedi Swamjjijeve učenke, s katero sem vas informirala na sestanku.

- Ad2 Mojo pisno odstopno izjavo z obrazložitvijo.

- Ad3 Razmisleki, ki sem jih v veliki meri navedla že na sestanku in dan kasneje po delavnici.

- Izjava - medtem mi je prejšnji teden Swamijijeva učenka posredovala svojo pisno izjavo, ki vam jo z 

njenim dovoljenjem posredujem v priponki.

Ad1 Osebna izpoved Swamijijeve učenke*

Iz osebne 4 urne izpovedi Swamijijeve učenke, ki sem ji bila priča v sredo, 8. 1. 2014, sem izvedela:

1. Da je Swamiji z učenko imel večletno spolno razmerje. 

2. Da naj bi hkrati z njo imel spolna razmerja z večjim številom deklet oz. mladih žensk; osebno je 

bila večkrat soudeležena v spolnem zadovoljevanju Swamijija hkrati s strani 2, 3, po njenem 

spominu pa tudi 7 učenk.

3. Swamiji je zahteval, da je to njuna skrivnost in naj o tem molči.

Swamijijeva učenka mi je izčrpno izpovedala, kje, kako in kdaj, je od leta 1996 dalje, ko je bila še mlado 

dekle, v obdobju več let do leta 2006, Swamijija večkrat oralno zadovoljevala in imela z njim spolne 

odnose. Pri spolnih odnosih je vsakokrat uporabil kondom, po vrhu vsega pa je nekajkrat bila v situaciji, 

ko je Swamiji to počel hkrati z več ženskami (2, 3, tudi do 7 hkrati). Bil je previden in je vedno poskrbel, 

da ga kdo ne bi presenetil oz. iskal. To je začel z njo početi, ko je bila že nekaj časa pri jogi in mu je v sevi 

zvečer pred spanjem prinašala čaj ali čez dan po kosilu. Nekega dne jo je potegnil k svojemu mednožju in 

zahteval, da ga oralno zadovolji. Swamiji je od nje zahteval, da je vse to njuna skrivnost. Za nameček mi 

je podrobno opisala poskus posilstva s strani Gurujija, ki se ga je z vsemi močmi ubranila. Guruji jo je 

pogrizel po ustih. O tem je Swamijija obvestila preko pisma. Odzvala pa se je precej kasneje vidna 

predstavnica Fellowshipa, ki ji je rekla, da naj takšnih stvari ne pošilja več pisno. Pri naslednjem srečanju 2

s Swamijijem, ji je samo rekel, da bo Gurujiju povedal, da naj s tem preneha. O tem dogodku ni z njo 

nikoli več spregovoril.

Na moje vprašanje, zakaj je o tem molčala, mi je povedala, da je verjela, da Swamiji že ve, kaj je prav.

Zato je sledila njegovim zahtevam o molku ter tako ščitila njega in sistem. Dokler ni završalo okrog Nike

in obtožb, da ima Swamiji spolna razmerja z učenkami, ni o tem razmišljala kot o zlorabi. Predramil in 

šokiral jo je odziv joga skupnosti - ljudi in Swamijija osebno - na obtožbe deklet. Zgrožena je bila, ko je 

opazovala diskreditacije, poniževanje in razvrednotenje osebnega dostojanstva deklet. Da to počnejo 

ljudje, ki niso poznali resnice, je bilo za pričakovati. Ko pa je videla, da njihov lastni guru označuje dekleta

za demone in rakšase, prav tako ljudje, ki so poznali resnico in so vedeli, da je vse res, kar so dekleta 

navedla v izjavah – od Swamijija do Gurujija, pa je videla, da gre za skupnost zlorabljenih in zlorabljajočih 

ljudi. Tega dne se je umaknila iz JVVŽ. Svoje skrivnosti ni razkrila, ker je na primeru Nike in deklet videla, 

kaj naredi slepa moč množice. V letih, ki so pretekla je spoznala, da imajo ljudje pravico vedeti vso

resnico. Pravico imajo do vseh informacij, sami pa se naj odločijo, kaj bodo s temi informacijami naredili.

Zaradi tega je prekinila svoj molk.

Seznanila sem vas tudi, da sem bila sama prvič posredno seznanjena z navedbami učenke o obstoju

spolnega življenja s Swamijijem pred 2-3 meseci in o učenki Andreji V., ki mi je osebno izpovedala, da jo 

je Swamiji v Indiji enkrat nepričakovano močno poljubil na usta.

*Identitete Swamijijeve slovenske učenke na sestanku nisem razkrila, ker ne morem predvideti

morebitnih posledic, ki bi lahko zanjo iz tega sledile (izvedela sem, da naj bi kasneje Niko fizično napadel

en Swamijijev učenec). Zato ne navajam vseh podrobnosti, ki mi jih je zaupala. Sem pa od nje prejela 

izjavo, ki vam jo posredujem.

Ad2 Moj odstop od inštruktorstva in vodenja skupine za delavnice v JVVŽ

Neposredna osebna izpoved je bila zame tako pretresljiva in resnična, da sem se po več kot 20 letih 

vadbe JVVŽ in 10 letnemu inštruktorstvu morala zaustaviti glede nadaljnjih aktivnosti v JVVŽ, če si 

želim še mirno pogledati v obraz in ostati do sebe verodostojna. Zame obstoj meni opisanih spolnih 

praks duhovnega učitelja z učenkami v nobenih okoliščinah ni sprejemljivo. Zame je popolno nasprotje 

vsega, kar je Swamiji sam javno učil in o sebi razglašal (duhovni učitelj, sanjasi, swami). Zaupanje učenke, 

ki je pridobljeno tudi skozi ugled, zaupanje in učenje starodavne joge ter položaj jogijskega duhovnega 

učitelja, je po mojem mnenju zlorabljeno za spolno (morda še kakšno?) izkoriščanje učenke ne glede na 

to, ali je to vzela v zakup ali ne.

Nadaljnje inštruktorstvo v JVVŽ in da še naprej pred vadečimi zastavljam sebe v imenu Swamijijevega

sistema (od vadbe do vabil na seminarje s Swamijijem), bi zato zame pomenilo, da s tem: 

1. Dajem drugim vtis, da sta zame avtor in JVVŽ vredna polnega zaupanja. 

2. Podpiram sistem, ki vsaj posredno omogoča zlorabe ali jih celo podpira. 

3. Prikrivam informacijo o meni znanem spolnem življenju guruja in avtorja sistema, ki je lahko za 

vadeče pomembna pri njihovemu sledenju učitelju: ali naj postanejo Swamijijevi učenci ali ne, njemu 

predajo svoje zaupanje in življenjske odločitve (npr. o poroki, otrocih, selitvah, študiju, tudi plačljivi 

karma jogi doma in v tujini, itd.) in premoženje (kar se je npr. vsaj v Ljubljani po mojem vedenju že 

zgodilo).

4. Dopuščam možnost, da sem z inštruktorstvom in delom v JVVŽ, lahko posredno komurkoli v JVVŽ 

nehote zvodnica in z molkom o meni znanih dejstvih do njih prikrivajoča in zavajajoča. Zame je tudi eno 

samo tako žrtvovano dekle ali ženska ali moški v imenu siceršnje koristnosti JVVŽ, preveč.

Moje nadaljnje inštruktorstvo joge v JVVŽ Ljubljana je zato zame v tej fazi neetično in do vadečih 

zavajajoče. Dokler se spolnih praks Swamijija z njegovimi učenkami vsaj v enaki meri do njih 3

dobronamerno, s spoštovanjem in sočutnostjo, ter brez fotografij opic (v prvem razkritju ob primeru 

Nika), kot je bilo doslej dobronamerno, spoštljivo in sočutno do Swamijija, ne razišče znotraj sistema 

samega, JVVŽ Ljubljane, Joga zveze in Fellowshipa, odstopam od inštruktorstva v JVVŽ Lj*.

*Dan kasneje sem po izvedbi antistresne delavnice iz enakih razlogov odstopila tudi od moje vloge 

koordinatorja joga delavnic (določena sem bila s sklepom IO z dne 15.2.2013).

Ad3 Razmisleki, tudi o primeru Nika

Nika. Kolikor mi je znano, je z njeno zgodbo v začetku 2011 pricurljala v jogijsko in širšo slovensko 

javnost informacija o morebitnem Swamijijevem spolnem življenju v Sloveniji in po svetu. Po mojem 

vedenju je vsaj na dveh jogijskih sestankih na katerih sem bila prisotna (spomnim se prvega, ki ga je 

sklicala Zveza in je bil v mali dvorani ljubljanskega joga centra in nato še inštruktorskega v Ljubljani, ki je 

med drugim obravnaval tudi to temo), kot tudi e-sporočilih, ki so sledili, o resničnosti Nikine zgodbe in 

drugih, bilo vsaj zasejano močno seme dvoma. 

Iz sedanjih razgovorov z inštruktorji1

, sem ugotovila, da je vsaj en inštruktor že takrat vedel, da se je Niki 

to res zgodilo, vendar iskal globlje razloge; da Swamiji najverjetneje že ve, zakaj je to dobro. Tudi karma 

bi lahko imela prste vmes. Pred kratkim sem iz telefonskega razgovora z eno Swamijijevo učenko iz 

drugega društva JVVŽ, ugotovila, da je tudi ona vedela za obstoj spolnega razmerja med Niko (19 let) in 

Swamijijem (več kot 50 let). Meni, da je Nika pri 19 letih sama to hotela. S tem lahko živi. Jaz ne morem.

Na sestanku sem povedala, da je ob prvem viharju 2011 vse šlo dokaj mirno mimo mene, oz. osebno 

stika z Niko ali s kom drugim izmed morebitnih žrtev, nisem imela. Zaupala sem interpretacijam Niki 

bližnjih joga prijateljev, kot tudi sestanku zveze, da se je Niki pač nekako utrgalo zaradi osebnih zlorab v 

mladosti. Še ena učenka Angela je po mojem spominu bila predstavljena kot neverodostojna, kot oseba, 

ki je že večkrat spremenila identiteto. Sledila sem tudi Swamijijevim izjavam o tem, npr. po skypu na 

inštruktorskem izobraževanju v Novem mestu, kjer je dal vedeti, da to ni res. Zato nisem verjela, da ima 

lahko Swamiji, tudi kot swami in sanjasi, kakršnokoli vzporedno spolno življenje in to celo hkrati z več 

učenkami. Takrat sem glede na meni znane informacije zaupala Swamijiju in celo vskočila na prvem 

sestanku pri PR agenciji, kamor smo šli na posvet, kako »zaustaviti gonjo proti Swamijiju«. Sumničavi 

direktorici sem Swamijjia predstavila v najboljši luči, kot sem jo poznala iz njegovega učenja. Če bi imela

današnje informacije, bi ravnala drugače.

Sočutje. Če sočutno pri jogi razmišljamo o tem, ali naj ubijemo komarja ali ne, in sočustvujemo z vsemi 

živalmi, kam neki je izpuhtela skrb in sočutje do Swamijijeve učenke? Če bi šlo za to, da govori 

neresnico, bi to za nas vse moralo pomeniti najmanj to, da je v zelo resnih težavah. Kdo od nas bi si v 

takšnem dosedanjem vzdušju in okolju ter razmišljanju, kot je delno povzeto v primeru Nike in Ad3, upal 

odkrito spregovoriti o tem, kar se je morebiti dogajalo v Swamijijevi spalnici, postelji ali na tleh?

Dileme inštruktorjev zadnjih let. S presenečenjem sem prisluhnila temu, da se je nekaj inštruktorjev 

JVVŽ Lj že od 2011 soočilo z resnimi osebnimi dilemami in dvomi zaradi suma spolnih odnosov Swamijija 

z učenkami. Za ta dvom so odgovornost, če razumem pravilno, prevzeli sami. Po njihovih navedbah so s 

tem sčasoma (tudi več kot leta dni) vsaj za silo opravili. To je v meni sprožilo več stvari. Žal mi je, da se o 

tem nismo odprto pogovarjali in zato o tem ves ta čas nisem imela pojma, poleg tega pa sem dobila vtis, 

da so že ob primeru Nike vsaj slutili več, kot sem takrat vedela sama. Ali so se počutili odgovorni, da niso 

dovolj dobri učenci, ker se je vanje naselilo seme dvoma? Slišala sem, da naj bi učenci pred joga centrom 

puščali fotografije in gradiva JVVŽ. Na inštruktorskih sestankih, kjer sem bila prisotna, se o tem in kdo bi 

 

1

Zaradi poenostavitve uporabljam v celotnem dokumentu moško obliko – »inštruktor« oz. 

»inštruktorji«, ne glede na to, ali gre za žensko ali moškega ali oboje. 4

to lahko bil ter zakaj odhajajo, nismo pogovarjali, ne vem pa, ali je kdo od inštruktorjev vedel kaj več, 

zakaj so odšli.

Človeška napaka. Joga naj bi bila praktična in duhovni učitelj Swamiji naj bi samospoznanje in 

samokontrolo, da postanemo gospodar samega sebe, zavestnost, realiziral sam in učil s svojim zgledom.

Sprašujem se, kam je Swamijijeva zavestnost, razumnost in razsodnost izginila v njegovi spalnici? Če je 

to zgolj »človeška napaka«, ali se mi res lahko zdi nepomembna? Bi se mi lahko zdelo varno, če bi to npr. 

šef počel s sodelavkami ali sodelavci, psihiater ali ginekolog s pacienti, z mladimi njihov učitelj, trener, 

ravnatelj? Bi jim še lahko zaupala »glede vsega ostalega«? Kaj šele jogijski učitelj s kupom zelo zvenečih 

jogijskih nazivov, ki naj bi se povrhu vsega zavezal celibatu?

Če so učenke »Swamijijeva šibkost«, bi pričakovala, da se je glede na svoje zatrjevano realizirano znanje 

tega vsaj zavedal, če že ne obvladal. Kolikor mi je znano, je sam kopico učenk izrecno vabil - v imenu 

duhovnega učenja in napredka - k sebi, npr. na Dunaj. Ali potem ne ravna, kot da bi se zdravljeni

alkoholik zaposlil v vinski kleti?

Duhovni ali spolni učitelj. Swamiji uči:» jesti, piti, spati, razmnoževati, se znajo tudi živali, samo človek 

pa je tisti, ki lahko uresniči svoje človeške in božanske potenciale, razvija lastnosti, kot so sočutje, 

ljubezen, pomagati… Cilj človeškega življenja je duhovnost – prav razvijanje teh človeških lastnosti.« 

Vseh 20 let joge v JVVŽ sem zato razumela, da on duhovni in ne spolni učitelj. Kako pojasniti prepad 

med njegovim učenjem ter prakso spolnosti?

Ne moraliziram: zaradi mene bi lahko ves čas imel intimno ob sebi enakovredno gospo ali tudi več 

zapored, če se s tem vsi strinjajo in da je glede tega odkrit. Ostalo bi odprto vprašanje njegovih zaobljub 

celibata sanjasija in swamija. Skrivanje teh odnosov in vpletenih pa je zame, vsaj do ostalih učencev

najmanj sprenevedajoče, do v spolni odnos vpletene učenke pa ponižujoče.

Učitelj, zaupanje, varnost. Položaj učitelja sam po sebi pomeni, da naj bi vedel o nečem več, kot drugi, ki 

jih uči. Jogijski duhovni učitelj naj bi tako imel posebno znanje o pomenu življenja in se zato počutil 

poklicanega, da druge uči in vodi, kako bi morali živeti svoja življenja. Da lahko pride do prenosa znanja, 

mu učenci morajo glede njegove lastne realizacije zatrjevanega/predstavljenega znanja zaupati, on pa 

v zameno sprejme nase odgovornost, da jih bo varno vodil, torej, da ne bo zlorabljal njihovega 

zaupanja. Swamiji uči, da kdor ne sledi guruju, ki najbolje ve, kaj je dobro za učenca (Guru Vakya), bo 

zapravil svoje človeško življenje.

Swamiji se predstavlja kot duhovni učitelj, ki naj bi se v celoti predal bogu (sanjasi, swami, ki živi zato v 

»celibatu«) in imel edino poslanstvo služiti človeštvu in vsem živim bitjem in to z »equal vision«. 

Swamiji uči popolno zaupanje in predajo »dobrih učencev«, poleg tega se razglaša za nekoga, ki je 

prerasel to-zemeljske skušnjave, ki je rojen zgolj zaradi učencev, ki bo zanje poskrbel v tem in še v vseh 

naslednjih življenjih…predvsem pa pri njem nihče od učencev (razen morda, če je kdo s tem seznanjen)

ne pričakuje, da sploh ima spolno življenje, zato tudi kakršnokoli dejanje, ki bi v normalnih okoliščinah v 

nas vzbudilo vsaj sum, raje pomislimo, da zagotovo naš um vidi stvari narobe, da NE razumemo…

Swamiji tudi skozi jogijske zgodbe uči, da je njegov odnos do učencev »bolj ljubeč, kot s strani naših 

najbližjih«, predvsem pa je duhovni učitelj vseveden v razmerju do učenca in mu zato daje duhovno 

vodstvo ter zanj prevzema odgovornost. Swamiji daje vtis, da ve mnogo več kot običajni ljudje o 

življenju, naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, naših dobrih in slabih lastnostih. Zato si »dober 

učenec«, če duhovnemu učitelju brez dvomov in brezpogojno slediš, za vsak lasten notranji dvom pa bi 

moral odgovornost prevzeti učenec in ga odstraniti. Kako naj učenec potem ve, kje so meje duhovnega 

vodstva učenca kršene in zlorabljene ali pa učenec zgolj še ne razume duhovnih ciljev?5

Dekleta so to »HOTELA«. Razmišljanje nekaterih inštruktorjev po sestanku je šlo v smeri, da so »dekleta 

to hotela in da je tudi Swamiji moški«, da deluje Prakrti, narava. Verjamem in zgleda, da res; lahko, da 

tudi v obe smeri. Samo potem se pač ne moreš razglašati za guruja z božanskimi lastnostmi in na račun

starodavnega jogijskega učenja in pridobljenega zaupanja do duhovnega učitelja, spati z učenko in to 

povrhu zamolčati. 

Spolna praksa Swamijija iz izpovedi zdaleč presega moj občutek, da bi še lahko šlo vsaj za ljubezensko 

razmerje in bližino ter ne za lastno pohotno spolno potešitev in zlorabo zaupanja učenke. Če pa so 

tovrstne spolne prakse za učenke koristne, pa toliko bolj ne razumem, zakaj bi o tem učenka morala biti 

tiho?

Dekleta bi morala reči »NE«. Bila so tudi mnenja, da bi se morale ženske iz tega naučiti reči »NE«, da 

ima vse skupaj zagotovo višji skriti namen učitelja. Lepo vas prosim, ali se duhovnemu učitelju v skladu z 

njegovim učenjem, kadarkoli lahko reče »NE« vsaj brez slabe vesti oz. ali se takšni učenci še leta ne 

čistijo na temu, da je morda vse njihove nesreče krivo to, da niso sledile besedam Guruja? Pa naj gre za 

to, da jih je vabil na Dunaj, na karma jogo v Indijo, ne imeti otrok, partnerja, ostati s partnerjem, 

posvetiti življenje jogi kot swami ali pa početi kaj drugega v imenu karma joge. Te misli o posebnem 

učenju, ki bi ga morale izbrana dekleta in ženske osvojiti iz teh Swamijijevih spolnih lekcij, so lahko do

Swamijija nedvomno dobronamerne, vprašanje pa je, če so vsaj v enaki meri realne, razumevajoče in 

sočutne do deklet in žensk.

Karma. Obstajajo mnenja, da je to lahko za učenko nekaj pozitivnega, karmičnega. Kako potem izpustiti 

priložnost? Ali pa je tako lažje razmišljati, ko ne gre za nas same? A si kdo od inštruktorjev in učencev res

želi izkusiti kaj takega, da bi razrešil kakšno lastno karmo, obžaluje, da se ni pripetilo njemu ali njej? Jaz 

ne.

Enakovrednost življenj. Zame je vsako človeško življenje enakovredno, enako sveto, vredno 

dostojanstvenega ravnanja in spoštovanja. Mnogo več, kot predmet spolne potešitve, ne nazadnje je

tudi to učil Swamiji. In življenje Swamijijeve učenke enakovredno življenju Guruja, četudi bi bil pravi. 

JVVŽ in tehtanje koristi. Zame je čisto znanje joge, ki sem ga prigarala tudi preko Swamijija in njegovega 

sistema, dragoceno. Ne morem pa na mojo tehtnico na eno stran hladnokrvno položiti tega, da rada 

inštruiram in vadim jogo po sistemu JVVŽ, jogijskega znanja, morebitnega ogrožanja nadaljnjih lepih 

odnosov z vsemi vami inštruktorji in člani JVVŽ v Ljubljani ter mojih jogijskih prijateljev, če mojega 

odstopa od inštruiranja in ravnanja ne boste razumeli ali pa me boste celo obsojali, in na drugo stran 

zlorabo zaupanja in integritete učenke (zaradi mene bi lahko bil tudi učenec), ker se ni pripetila meni. Pa 

četudi bi šlo »zgolj« za eno samo dekle, je ta cena zame previsoka in nesprejemljiva.

Izpovedi učenk z imeni. Če bodo te učenke to kdaj sploh prostovoljno naredile, (kolikor se spomnim, se 

tudi Nika ni izpostavila z imenom, temveč so jo znotraj sistema JVVŽ Slo nekako »razkrinkali«) bodo za to 

morala imeti presneto resen razlog, predvsem pa se bodo morala že zelo pobrati iz skrivnosti v katero so 

z zaupanjem do duhovnega učitelja zašla ali pa že od prej ostala (kdo ve, kako zapletene so njihove 

predhodne življenjske zgodbe), še bolj pa bodo morala predvsem dovolj zaupati in se počutiti varne, da 

jim bo kdorkoli vsaj prisluhnil in jih vzel resno. Jim ne očital, da so sama tako hotela, pa da bi lahko rekle 

»ne“.

Danes mislim, da je do zdaj JVVŽ v Sloveniji, lahko tudi slučajno in z najboljšimi nameni, s svojim 

ravnanjem pri prvem razkritju, uspelo, da do tega ni moglo priti. Raje ne pomislim, kako učinkovito za 

nadaljevanje molka morebitnih ostalih žrtev je bilo najmanj brezbrižno, če ne celo porogljivo ravnanje 

vseh nas v zadevi Nika. Ali nismo (lahko nehote oz. v nevednosti) povzročili nove zlorabe? Kje in kaj 

počne Nika danes? Zakaj pa nam je bog dal ušesa, oči in usta? Da se obračamo stran, če to kar vidimo, 

slišimo, doživljamo, odstopa od naših predstav? Upam, da bo Swamijijeva učenka, ki se mi je izpovedala, 

kot tudi ostale vpletene, ki še naprej kot »dobre učenke« ubogajo, po njegovih navodilih varujejo sistem 6

in Swamijija, lahko nekega dne stopile iz teme varovanja skrivnosti v katero so bile s strani učitelja 

nagovorjene. Morda imajo moža, otroke, pa so to pospravile, kot da se jih več ne tiče.

Se čudim, da se je ta učenka izpovedala sedaj, po toliko letih? Kdo od nas pa je pripravljen celo 

najbližjim izpovedati, kje in kako je npr. izgubil oz. izgubila nedolžnost? Ali celo svoje spolno normalno 

življenje javno objaviti? Na Irskem spolne zlorabe cerkve odkrivajo šele po 50 letih. »Učenke v spolni 

ševi« takrat verjetno niso bile ravno pokončne, v otroštvu napolnjene z ljubeznijo in samozaupanjem.

Zunanji sovražniki JVVŽ in Swamijija. Ja, še na to sem pri Nikini zgodbi naletela in malce nasedla: 

navedbam, da gre verjetno za zaroto kakšne cerkvene frakcije, ker se je vse skupaj dogajalo tako 

organizirano in hkrati v več delih sveta. Še g. Soros naj bi bil preko Čičija nekako vpleten?! Sicer pa ob 

takšnem spolnem vedenju, kot mi je bilo izpovedano, Swamiji ne potrebuje zunanjih sovražnikov.

Naši otroci. Želim jim, da bodo razvili zdravo samozaupanje, znali prepoznati meje svoje integritete in 

tudi staršem reči NE, ne pa da se jih še naprej slepo verujoče in s svojim blagoslovom peha v naročje 

nepredvidljivih gurujev. Tako, kot se je to zgodilo dekletu, ki se mi je izpovedala. Sama si za nikogar 

nikakor ne želim, da bi imela takšno spolno izkušnjo z gurujem ali katerimkoli svojim učiteljem. Kljub 

marsičemu dobremu pri JVVŽ, je zame takšno tveganje nesprejemljivo. Zato bom naredila vse, da k temu 

ne pripomorem. Hči sem o vsebini izpovedi in razlogih za svoje prenehanje inštruktorstva njeni starosti 

primerno in odkrito seznanila, kot tudi, da sem se o Swamijiju žal vsa leta motila.

Swamiji. Četudi je Swamiji svetovni mojster joge, mu po mojem ni dovoljeno vsega početi. Sama mu kot 

učenka z dobrimi željami za vse, tudi zanj, sporočam, da naj s spolnimi praksami z učenkami, če jih še 

ima, takoj preneha! Da to po človeških zakonih ni dopustno, pa če je sam bog, ki se je spustil z ne vem 

katere loke, kjer se to počne, ali pa tovrstni običaji obstajajo v Indiji. Swamiji nas o tem, kolikor mi je 

znano, ni seznanil in v njegovih knjigah o spolnem uvajanju učenk nisem našla niti besedice. Edino 

pravilno bi se mi zdelo, da se učenkam, s katerimi je prestopil telesno ali čustveno mejo in integriteto in 

ki je od njih pričakoval molk, najmanj opraviči in v celoti prevzame nase odgovornost za to kar so 

skupaj počeli, kot tudi za vse posledice, ki iz tega sledijo. Tudi v kakšni meri je po vsem tem še mogoče 

zaupati čistosti in koristnosti njegovih drugih zahtev in pričakovanj do učencev in navodil, ki se jih 

vsaj v razkritem delu sam ne drži, je zame odprto.

Kako naprej?

Čutim se dolžna povedati to, kar vem danes, ker bi tudi sama že pred časom želela vedeti to, kar so 

vedeli vsaj nekateri, npr. o Niki. Pa o tem, da je vsaj nekaj inštruktorjev potem imelo mesece težave s 

svojo meditacijo in sadhano. Sprašujem se, kako daleč so šli preko sebe v svojem zaupanju, da Swamiji 

ve zanje bolje, kot čutijo sami? Je lažje biti ljubeč, zaupljiv in sočuten do guruja, kot do samega sebe ali 

človeka, ki je tik ob nas ves čas?

Tokrat je zame zelo neposredno in resno. Ali je dovolj resno za JVVŽ Ljubljana in Zvezo, ne vem. Ker sem 

danes prepričana, da je vsaj v meni izpovedanem obsegu spolno razmerje Swamijija z učenko in 

učenkami verodostojno, bi si želela, da društvo prisluhne tudi temu, kar je bilo na sestanku 

poimenovano kot »govorice v preteklih letih«, in učencem, ki so «po tihem« zapustili JVVŽ, zakaj je do 

tega prišlo ter jim s sočutjem ponudi vsaj razumevanje. Če gre za zlorabe, pa pomoč. 

Kaj boste s tem naredili? Lahko razumem, da boste nadaljevali v JVVŽ. Jaz po tej osebni izpovedi ne 

morem več za Swamijija in sistem JVVŽ zastaviti lastnega, kot tudi meni podarjenega zaupanja vadečih.

Mojca Černelč Koprivnikar Ljubljana, 28. februarja 2014